Ker je prostor v rastlinjaku omejen, je kolobarjenje še pomembnejše kot na odprtem vrtu, saj se bolezni in škodljivci v tleh hitreje kopičijo.
Kaj je kolobarjenje
Kolobarjenje pomeni, da iste ali sorodne vrste zelenjave ne sadite na isto mesto vsako leto, ampak jih letno premikate po gredah. Tako preprečite izčrpanje enakih hranil iz tal in zmanjšate tveganje za bolezni, ki se naselijo v tleh.
Skupine rastlin
- Plodovke: paradižnik, paprika, kumare
- Listnate vrste: solata, špinača, blitva
- Zelišča: bazilika, peteršilj, origano
Priporočeno pravilo je, da se plodovke, kot je paradižnik iz kompleta semen, na isto gredo vrnejo šele po 3–4 letih.
Praktičen primer razporeda
Če je lansko leto na določeni gredi rasel paradižnik, letos tja posadite zelišča ali listnato zelenjavo, naslednje leto pa kumare ali papriko. Šele po nekaj letih se vrnite na plodovke.
Vloga gnojenja v kolobarju
Po gostih porabnikih hranil, kot je paradižnik, je smiselno tla obogatiti z organskim gnojilom ali kompostom, preden posadite naslednjo kulturo.
Zaključek
Z doslednim kolobarjenjem boste tla v rastlinjaku ohranili rodovitna skozi vsa leta, brez potrebe po pogosti menjavi zemlje.
Vodenje preprostega dnevnika sajenja
Ker je rastlinjak razdeljen na omejeno število gred, si zapišite preprost načrt ali skico, kam ste kaj posadili vsako leto. Tako se izognete zmedi in nehoteni ponovitvi istih kultur na istem mestu, kar je najpogostejši vzrok, da kolobarjenje v praksi ne deluje, čeprav se ga vrtnarji zavedajo.
Dnevnik vam bo v pomoč tudi pri odločanju, kje posaditi začimbnice iz kompleta začimbnic, saj jih lahko uporabite kot vmesni člen med zahtevnejšimi kulturami.
